Ljudje so se desetletja izogibali maščobi v prepričanju, da je ta kriva za marsikatero zdravstveno težavo in odvečno telesno težo. Prekomerno uživanje maščob, sploh nasičenih, zagotovo ne prinaša koristi, vendar brez določenih vrst maščob naše telo preprosto ne more optimalno delovati. Ene izmed teh so esencialne maščobne kisline omega 3.
Kot že samo ime »esencialne« pove, so maščobne kisline omega 3 nujno potrebne za pravilno delovanje našega telesa. Naše telo jih ne more tvoriti, zato jih moramo vnesti s hrano. Živalski viri omega-3 MK so ribe in morski sadeži (raki, polži in školjke). Ti vsebujejo predvsem eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA), ki sta znani zaradi svojih zaščitnih lastnosti za naše srce. EPK in DHK nastajata v morskem rastlinskem planktonu (fitoplanktonu), ki je hrana morskim ribam in sesalcem in se zato kopičita v maščobah teh živali.
Med ribami vsebujejo visok delež omega 3 MK predvsem tun, losos, skuša, morski pes, mečarica, slanik, sardine … Rastlinski viri omega 3 MK, (kot so lanena semena, semena oljne kadulje (čija), orehi, alge, buče, brstični ohrovt …) vsebujejo predvsem alfa linolensko kislino (ALA). Ta se v našem telesu le v manjši meri lahko pretvori v EPA ali DHA.
V Evropi zaužijemo desetkrat premalo EPA in DHA na dan. Čeprav je v količina zaužitih maščob povprečnega Evropejca primerna, je razmerje med omega 3 in omega 6 MK slabo.
Idealno razmerje je 1 : 1, medtem ko naša prehrana vsebuje vse preveč nasičenih maščob živalskega izvora (meso, mleko, siri) in omega 6 maščob. Slednje ponavadi zaužijemo z različnimi rastlinskimi olji, kot so sončnično in bučno olje. Omega 3 MK so pomembne skozi vsa obdobja našega življenja.
Med zadnjo tretjino nosečnosti in v prvih mesecih življenja se vmožganih kopičijo velike količine EPA in DHA, ki so nujne za normalen razvoj ostrine vida, rast in psihomotorični razvoj dojenčka. Najpogosteje omega 3 MK primanjkuje tistim, ki uživajo predelano (hitro) hrano ter veganom in vegetarijancem. Simptomi pomanjkanja vključujejo utrujenost, slab spomin, suho kožo, težave s kardiovaskularnim sistemom, motnje razpoloženja in depresijo. Pozitivne učinke uživanja maščobnih kislin omega 3 na srce in ožilje so potrdile številne študije. Te maščobne kisline preprečujejo nastanek maščobnih oblog na stenah arterij, zaradi česar se zmanjša tveganje za srčni infarkt ter bolezni srca in ožilja.
Omega 3 normalizira in uravnava raven maščob v krvi. Zniža trigliceride in celokupni holesterol, pomaga znižati vrednosti krvnega tlaka, ima antiaritmični, antitrombotični, antisklerotični in protivnetni učinek.Omega 3 MK (DHA) lahko vplivajo na vedenje in kognitivno sposobnost otrok in odraslih. Starejše osebe z višjimi ravnmi omega 3 MK manj pogosto zbolevajo za alzheimerjevo boleznijo, njihove spominske sposobnosti so boljše in kognitivni upad počasnejši. Raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki uživajo maščobne kisline omega 3, redkeje obolevajo za rakom na prsih, na prostati, na debelem črevesju in za levkemijo.
Obširna študija je pokazala, da lahko diabetiki, ki redno uživajo 1 gram ribjega olja, zmanjšajo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni za 30 odstotkov, smrtnost zaradi srčnega napada pa kar za 45 odstotkov. Študije so še pokazale, da lahko hrana, bogata z maščobnimi kislinami omega 3, pri ljudeh, ki kažejo zgodnje znake nastanka diabetesa, popolnoma prepreči razvoj bolezni. Za tiste, ki ne marajo rib oziroma ne zaužijejo zadosti omega 3 MK, obstaja možnost nadomeščanja s prehranskimi dopolnili. Zaradi zaščitnega ovoja kapsule nimajo neprijetnega vonja po ribah.
Pri proizvodnji prehranskih dopolnil z omega 3 MK uporabljajo tudi alge, laneno in krilovo olje. Krili (Euphausia superba) so rakcem podobne morske živali, ki živijo na Antarktiki. Ti vsebujejo poleg omega 3 MK še obilo fosfolipidov, ki z vezavo omogočijo boljšo absorbcijo. Pri prehranskih dopolnilih sta izjemno pomembni čistost in stabilnost.
