Kreatin
Kreatin je prvi identificiral Michael Eugene Chevreul leta 1832, ko ga je odkril kot sestavni del skeletne mišice. Gre za aminokislinski derivat, ki lahko v telesu nastane iz treh aminokislin: arginin, glicin in metionin. V telesu se nahaja predvsem v mišičnem tkivu skeletnih mišic (95%), kjer sodeluje pri zagotavljanju energije. V telesu se sintetizira v jetrih, trebušni slinavki ali ledvicah, lahko pa ga pridobimo tudi s hrano (naravno je prisoten v rdečem mesu in ribah).
Kreatin, ki je normalno prisoten v mišicah, lahko prihaja iz dveh virov; iz hrane ali iz telesu lastne proizvodnje. Kreatin pospešuje sintezo mišičnih beljakovin (aktina in miozina), kar povečuje sposobnost mišice, da opravlja fizično delo. Mišične celice lahko opravljajo svoje delo zaradi pridobljene energije iz kemijske reakcije, kjer se molekula ATP razcepi na ADP (adenozin difosfat) in P (fosfat).
Kreatin je priporočljiv predvsem za športnike, ki imajo kratke in intenzivne treninge (anaerobna vadba). Namenjen je namreč povečanju eksplozivnosti in moči (fitnes, nogomet, šprint). Priporočen dnevni odmerek je štirikrat na dan po 5 gramov (na tešče, dvajset minut pred treningom ali takoj po vadbi) prvih 5-7 dni, nato pa 5g na dan največ do 12 tednov.
Na trgu se kreatin pojavlja v različnih oblikah in z različnimi dodatki (kreatin-monohidrat, kreatinfosfat, kreatin z dodatkom natrijevega karbonata, z dodatkom glutamina, beta alanina, ...). Trenutno je najbolj učinkoviti prehranski dodatek na trgu kreatin-monohidrat.
Kreatin v obliki dopolnila poveča tako koncentracijo kreatina, kot tudi fosfokreatina v skeletni mišici, poveča mišično maso, moč in vzdržljivost, hkrati pa vzdržuje količino energije, ki je na voljo skeletnim mišicam med intenzivno vadbo.
Povečanje zalog kreatina z jemanjem dopolnil pa ni pri vseh ljudeh enako. Vegeterijanci imajo manjše zaloge kreatina v mišicah, zato se lahko ob jemanju dopolnil zaloge povečajo tudi do 40%, medtem ko se pri ljudeh, ki se prehranjujejo z mesom, zaloge povečajo maksimalno za 20%.
